Ajdi

Ajdi

Starodavni velikani

Ljudsko izročilo iz različnih koncev Slovenije govori o tem, da so pred davnimi časi v naših krajih živeli ajdi. Ajdi so bi bili velikani, predniki ljudi. Pravijo, da so bili tako veliki, da so se lahko pogovarjali z gore na goro.

Velikana, ki sta živela v Bohinju na vzpetinah Rudnici in Studoru, sta si z enega hriba na drugega podajala orodje. Njuna sestra, Ajdovska deklica, je z eno nogo stala na Rudnici in z drugo na Studoru ter iz Bohinjskega jezera zajemala vodo. Ljudje so bili v primerjavi z njimi tako majhni, da so jih ajdi lahko nosili v predpasniku. Bili  pa so prijazni, mnogo zgodb govori o tem, kako so pomagali ljudem.

 

 

Ajdovska deklica s Prisojnika: dobrotnica ljudem

Ena od znanih pripovedk je zgodba o Ajdovski deklici. Njen obraz še vedno lahko vidimo v steni Prisojnika, če se peljemo čez Vršič. Prav žalostno gleda v dolino, se ti ne zdi? Tudi ona je bila dobrotnica. Med zimami z veliko snega je Trentarjem pomagala pregaziti prelaz Vršič, da so lahko prišli na drugo stran. V zahvalo so ji pod steno Prisanka – tako domačini rečejo gori Prisojnik – pustili malo kruha, sira in kak priboljšek. Bila pa je Ajdovska deklica tudi rojenica. Prihajala je namreč k zibelkam novorojenih otrok in jim napovedovala prihodnost. Zakaj in kako je potem okamenela?

Pravijo, da je bila ravno ona tista, ki je še v zibelki napovedala trentarskemu lovcu, da bo ustrelil Zlatoroga. Za svojo zloveščo napoved je bila kaznovana. Okamenela je in njen obraz je zdaj v steni Prisojnika. Vsakič znova nas spomni na daljne prednike, ki so živeli v naših gorah in bili dobrotniki prvih ljudi, ki so se naselili med negostoljubne skalne vršace.

Ajdi na Kozjanskem so nosili vodo iz Bistrice

Tudi v Kozjanskem regijskem parku imajo okamenele ajde. Eden od njih je Ajdovska žena. To je 12 metrov visok skalni osamelec v strmem gozdnatem pobočju nad levim bregom Bistrice pod naseljem Pilštanj. Spominja na žensko, ki je še pred nedavnim imela v naročju otroka. Legenda pravi, da so velikani, ki so nekoč tu živeli, nosili vodo iz Bistrice. Nekega dne je bilo neznosno vroče in Ajdovska žena je šla po vodo. V naročju je nosila otroka in težko ji je bilo v žgoči vročini po strmem naročju nositi tako vodo kot otroka. V obupu je preklela sonce in za kazen okamenela skupaj z otrokom.

ALI VEŠ?

  1. Po ajdih se imenuje kar nekaj starih naselbin v Sloveniji. Arheologi so odkrili, da so v težko dostopnih krajih živeli ljudje, ki so se tja umaknili zaradi nevarnosti, ki so nanje prežale v dolini. Ajdovski gradec je tako manjši hrib z arheološkim najdiščem na vzhodu Bohinjske Bistrice, ki ga je opeval že France Prešeren. Ajdovski gradec je tudi arheološko najdišče pri Sevnici, v bližini Jesenic pa se nahaja vzpetina in najdišče Ajdna nad Potoki.

Slovar

  • ROJENICA: bajeslovno bitje, ki otroku ob rojstvu napoveduje usodo
  • OSAMELEC: osamljena višja vzpetina ali skala 

Cilji učnega načrta

Ajdi

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

 


7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«